Svetloba v pisarni

Že sama postavitev delovnega mesta v pisarno je pomembna za ustrezne delovne pogoje. Svetloba v pisarni lahko odločilno vpliva na počutje in produktivnost pisarniških delavcev. V zapisu bom predstavil vidik naravne svetlobe in vplive, ter prilagoditev pisarniškega okolja glede na pogoje.

1. Naravna svetloba in umetna razsvetljava ter najpogostejše napake

2. Zakonodaja glede osvetljenosti

1. Naravna svetloba in umetna razsvetljava, ter najpogostejše napake: 

a.) Odboj svetlobe in bleščanje 

b.) Napačna pozicija delovne površine in slikovnega zaslona (monitor)

c.) Zastarela in neustrezna umetna razsvetljava 

a.) Odboj svetlobe in bleščanje 

Na terenu, ko obiskujemo naše stranke in izvajamo montaže pisarniške opreme ter svetujemo o zdravem delovnem okolju, pogosto opažamo ponavljajoče se težave. In ravno odboj ter neposredno bleščanje sta izredno pogosti napaki v pisarniškem okolju. Izvor za bleščanje v pisarni in neprijeten ter moteč odboj svetlobe so: 

• bleščeče pohištvo – visok sijaj
• direktna naravna svetloba 
• površina monitorja z visokim sijajem

Direktna naravna svetloba 

Ko govorim o pojmu direktna naravna svetloba, mislim predvsem na direkten preboj svetlobe sonca, ki prehaja skozi okenske površine. Seveda je lahko moteča tudi naravna difuzna svetloba – oblačno vreme – bela svetloba. V obeh situacija je pametno, da je naravna svetloba v pisarni regulirana z ustreznimi notranjimi in zunanjimi senčili. Načeloma je direktna orientacija proti oknom problematična in se jo v pisarnah kategorično izogibamo. A po drugi strani se zavedamo, da se v nekaterih primerih tovrstnim postavitvam preprosto ne moremo izognit. 

Rešitve: 

• senčila 
• razporeditev delovnih mest

Bleščeče pohištvo – visok sijaj

Temu se lahko izognete v fazi projektiranja in izbire pisarniškega pohištva. Visok sijaj finalne obdelave je problematičen predvsem na delovnih površinah pisarniških miz. V tem primeru se nam naravna ali umetna svetloba odbijata od površine mize, kar je izredno motečer pri delu s slikovnimi zasloni. Delo s slikovnimi zasloni je že samoposebi naporno za oči in če prihaja še do motečega odboja svetlobe, je obremenjevanje oči toliko večje. 

Seveda ni najboljše niti za ostalo pisarniško pohištvo, kot so omare in razne stenske obloge, da če so narejene iz elementov, ki imajo finalno obdelavo v visokem sijaju. Svetloba se lahko odbija tudi od teh elementov, ker lahko povzroči nelagoden občutek in morebitne zdravstvene težave.    

Površina monitorja z visokim sijajem

Sama svetloba v pisarni je lahko sicer ustrezna, a delo s slikovnim zaslonom ali monitorjem, ki ima površino z visokim sijajem je problematična. Ta sicer daje občutek dodatne globine, a je oči to izredno moteče. To lahko potrdim iz lastnih izkušenj. Tudi sam imam takšen ekran vsakič ko v pisano posije sonce in se odbije od stene za mojim hrbtom, je delo na zaslonu praktično nemogoče. Jaz težavo rešujemo s senčenjem. Definitivno, pa v nobenem primeru pa naslednji računalniški zaslon ne bo imel površine z visokim sijajem.

Slika prikazuje neustrezen zaslon z visokim sijajem površine za prikaz vsebine.

b.) Napačna pozicija delovne površine in slikovnega zaslona (monitor)

Zaradi napačne razporeditve pisarniškega pohištva oziroma postavitve delovnih mest nastanejo težave pri delu s slikovnimi zasloni (monitor).

Napake pri razporeditvi delovnih površin in napačna postavitev monitorja lahko definiramo kot:
· postavitev mize nasproti okna, zaslon proti oknu
· postavitev mize nasproti okna, s hrbtom proti oknu
· postavitev mize bočno ob okno, ob steno na južni strani

Slika: prikaz idealne pozicije, glede na okno – stran od okna, odmaknjeno v globino prostora, ter zaslon obrnjen tako, da je zadaj stena.

POSTAVITEV 01: vzporedno z oknom, pogled v smeri okna

Probleme v tem primeru povzročajo in sončna, kakor tudi difuzna svetloba. Naravna in/ali umetna osvetlitev pisarne naj bo, 400 lx ± 100 lx. Zagotavljati mora zadovoljive svetlobne razmere, upoštevajoč vrsto dela in zmogljivost vida osebe. Splošno priporočilo je, da razmerje svetlosti med zaslonom in okoljem v neposrednem vidnem polju ne sme presegati 1:3. V ožjem vidnem polju je to razmerje 1:10 in v širšem vidnem polju 1:20

Navedena razmerja svetlosti nam torej povedo, da zunanja svetloba v tem primeru ne sme biti 3-krat močnejša kot je moč osvetlitve zaslona. In tukaj je ključna težava, saj je le ta presežena že pri difuzni svetlobi pri oblačnem vremenu. 

Kaj pa to pomeni v praksi? Dnevna svetloba, pri jasnem vremenu, v prostoru ob oknu, je izmerjena kot vrednost 20.000 lx. Vaš zaslona pa v najboljšem primeru proizvede 50 xl. Vrednost je torej presežena za 400x – razmerje je v tem primeru 1:400, namesto priporočenih 1:3

Verjetno vam je sedaj kristalno jasno, zakaj ni najboljše, da je vaš zaslon postavljen tik ob okno, ter da gledate v smeri proti oknu.

Slika: če je le možno, se izognemo takšni postavitvi delovne mize in monitorja.

POSTAVITEV 02: vzporedno z oknom, s hrbtom proti oknu

V primeru, ko svetloba pada drikerno na zaslon, ker smo s hrbtom obrnjeni proti oknu, bo problem osvetljenost zaslona. V primeru, ko bodo na monitor padala direktna naravna svetloba, bo dejansko razmerje med zaslonom in okoljem v neposrednem vidnem polju 1:2.400. Direktna sončna svetloba namreč proizvede 120.000 lx in vaš zaslon tako preseža za 2.400-krat. 

Že, če smo ob oknu in gledamo v smeri okna, je indirektna naravna svetloba velik problem. V primeru, ko naravna svetloba pada direktno, neposredno, na vaš zaslon, pa je delo z zaslonom praktično nemogoče. 

Slika: prikaz kontrasta na zaslonu se optično zmanjša, zaradi direktne sočne svetlobe, ki pada nanj.

POSTAVITEV 03: miza bočno ob okno, ob steno na južni strani

V tem primeru se bo predvsem v zimskih mesecih dogajalo, da bodo sončni žark v zgodnjem popoldanskem času obsijali vaš zaslon. V tem primeru je vseeno boljše, da gledamo proti steni.

Slika: monitorji so obrnjeni proti steni, in bočno odmaknjeni od okna.

c.) Zastarela in neustrezna umetna razsvetljava

Poleg tega, da zastarele fluorescentne svetilke porabijo pol več energije, kot sodobne led svetilke, so problematične tudi zaznavne pulsacije. To pomeni, da svetilke utripajo. Te vplivajo na zdravje in učinkovitost oseb v takem prostoru.
Marsikatera takšna luč na zagotavlja potrebne osvetljenosti 500 lx, ki je splošno predpisana za pisarne – svetloba v pisarni je iz vidika umetne razsvetljave v tem primeru neustrezna.

2. ZAKONODAJE OSNOVE GLEDE OSVETLJENOSTI DELOVNIH PROSTOROV

Glede zakonodajnih osnov se pri zasnovi pisarniške razvetljave Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur. list RS, št. 89/99 in 39/05) Ta določa, da morajo biti delovni prostori praviloma (izjeme so navedene v 30. členu) osvetljeni z: 

• naravno svetlobo, kar dosežemo z ustrezno površino in velikostjo oken (velikost površin za osvetljevanje vsaj 1/8 površine tal, površina posameznega prozornega okna najmanj 1 m2 pri globini prostora do 4 m, oziroma 1,5 m2 pri globini nad 4 m, višina in širina okna vsaj 1 m, višina spodnjega roba okna manj kot 1,5 m);

• opremljeni z umetno razsvetljavo, ki zagotavlja osvetljenost delovnih mest v skladu z veljavnimi slovenskimi standardi oziroma vsaj 200 lx; v primeru večjih zahtev mora biti delovno mesto opremljeno tudi z dodatno lokalno razsvetljavo;

• opremljeni z zasilno razsvetljavo, če bi bila zaradi izpada ogrožena varnost in zdravje delavcev v takšnih prostorih, ki zagotavlja osvetljenost vsaj 1 % predpisane vrednosti oziroma vsaj 1 lx;

• v primeru mešane razsvetljave mora biti ta usklajena z naravno svetlobo (smer vpada, barva svetlobe).

Upoštevamo tudi Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Ur. list RS, št. 30/00 in 73/05), ki določa, da: 

• mora biti naravna in/ali umetna osvetljenost prostora 400 ±100 lx;
• če je le mogoče, razmerje svetlosti med zaslonom in okoljem v neposrednem vidnem polju ne sme presegati vrednosti 1:3, v ožjem vidnem polju 1:10 in v širšem vidnem polju 1:20;
• mora biti delovno okolje oblikovano tako, da viri svetlobe ne povzročajo motečega bleščanja oziroma zrcaljenja na zaslonu.