SVETOVNI DAN VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu je razglasila Mednarodna organizacija dela (ILO) leta 2003. Obeležujemo ga 28. aprila z namenom ozaveščanja svetovne javnosti na obseg izzivov na tem področju. Hkrati pa spodbuditi ustvarjanje varnostne in zdravstvene kulture. Ta bi lahko trajno zmanjšala število z delom povezanih bolezni ali nezgod.
Služi tudi kot opomin, da vsako delo predstavlja določeno stopnjo tveganja, ki pa se z izvajanjem preventivnih varnostnih ukrepov lahko odpravi ali zmanjša tveganje na sprejemljivo raven. Vedeti je treba, da so delovne nezgode običajno predvidljiva posledica naših dejanj in obnašanja pri delu.
______________________________________________________________________
Za mnenje smo povprašali tudi Matejo Kočevar, dipl. Inž. tehniške varnosti, ki je svoje izkušnje pridobivala tudi kot raziskovalka v Prevention and Research Unit v EU-OSHA:
“Pisarna na videz deluje kot varno okolje brez posebnih tveganj za zdravje zaposlenih. Ko se malo bolj poglobimo, lahko opazimo, da je delo v pisarniškem okolju prepredeno s številnimi tveganji, ki imajo lahko hude dolgoročne posledice.
Glavne težave, kot so različna kostno-mišična obolenja, stres in senzorična utrujenost izhajajo iz neergonomske ureditve delovne postaje, intenzivnega dolgotrajnega dela, psihosocialnih dejavnikov, neprimerne osvetlitve itd.
V praksi se prepogosto posede delavca visoke rasti in delavca nizke rasti za enaki mizi in na enaka stola ter pričakuje, da bo obema udobno. Če pa se delodajalec odloči investirati v dvižne mize, ki omogočajo tudi stoječe delo, le te pogosto ostajajo v prvotnem položaju. Kakšna je rešitev?
Delodajalce in delavce je treba opolnomočiti z znanjem ergonomije, da bodo ob medsebojnem sodelovanju prepoznavali in obvladovali tveganja v pisarniških okoljih. Tako bodo tudi s postopnim dvigom varnostne kulture vplivali na dobro počutje in uživali pozitivne učinke varnega in zdravega delovnega okolja.”
Foto: www.zssszaupnikvzd.si
______________________________________________________________________
Agencija EU-OSHA je agencija Evropske unije za obveščanje o varnosti in zdravju pri delu. Opozarja, da mora biti na delovnem mestu poskrbljeno za varnost in zdravje. Vsi zaposleni imamo temeljno dolžnost spoštovati dogovorjena pravila o varnosti in zdravju pri delu ter izvajati preventivne ukrepe.
Vsak je najprej sam odgovoren za lastno varnost. Posledice nezgod so vedno nezaželene in pomenijo motnjo v delovnem procesu in povzročijo škodo posamezniku, podjetju in družbi. Varnost in zdravje pri delu sta pomembni vrednoti za posameznika in podjetje.
Agencija Evropske unije za obveščanje o varnosti in zdravju pri delu (EU-OSHA) se močno zavzema za to področje. Redno pripravlja aktualne analize in daje poudarek tudi na ustrezno ergonomijo na delovnem mestu.
V zadnjem času so mišično-kostna obolenja največji izziv, saj po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu kar 25 % vseh zaposlenih v EU trpi zaradi bolečin v hrbtu in 23 % zaradi bolečin v mišicah.
Po njihovih podatkih je kar 62 % vseh delavcev v EU vsaj četrtino delovnega časa ali več izpostavljenih ponavljajočim se gibom dlani ali rok. Bolečim ali utrujajočim položajem je izpostavljeno 46 % delavcev, kar 35 % pa jih je izpostavljenih premeščanju ali premikanju težkih bremen.
Zagotovitev varnega in zdravega delovnega mesta je prvi pogoj za uspešnost posameznika in podjetja. Varnost in zdravje pri delu sta sestavna dela konkurenčne prednosti podjetja.
Zaradi delovne nezgode ali z delom povezanih bolezni vsako leto umre več kot 2 milijona delavcev, vsako leto se pri opravljanju dela poškoduje 270 milijonov delavcev. Zaradi nezdravega delovnega okolja pa vsako leto zboli 160 milijonov delavcev po vsem svetu.
Na počutje zaposlenega vpliva tudi neustrezno opremljeno delovno mesto, slaba prezračenost, šibka osvetljenost, stres in/ali slabi medosebni odnosi. Lahko gre že za “malenkosti” kot so prenizko nastavljen ekran. To lahko vodi do sključene drže, kar spet vodi do pomanjkanja kisika, glavobola in slabše samozavesti. Na počutje in opremljenost vedno glejmo celostno.
Varnost na delovnem mestu: ozaveščenost, kultura, procesi in prakse
Varno delovno okolje je pogoj za dobro počutje zaposlenih. Potrebno je soustvarjati kulturo, ki si jo zaposleni in vodstvo delijo. Prostor, kjer se lahko izražajo pomisleki in standardi povezani z varnostjo in zdravjem. Prav tako pa se morajo tudi zaposleni zavedati, da so odgovorni za spoštovanje in izboljšanje standardov za varnost in zdravje pri delu na svojem delovnem mestu.
Delovno okolje temelji na ustrezni opremljenosti, materialih, dodatni opremi in tudi postavitvi. To naj bi bil bistveni prvi korak, ki zagotavlja osnovne pogoje za zdravje in varnost na delovnem mestu. Naslednji korak pa je oblikovanje sistemov, ki skrbijo, da so te pogi zadoščeni.
Mi pa dodajamo, da je glavni predpogoj pred prvim korakom – zadostna osveščenost zaposelnih in vodilnih. Zavedanje o pomenu ergonomije tako na varnost, zdravje in uspešnost.
Zaposleni imajo namreč ključno vlogo pri prepoznavanju morebitnih varnostnih vprašanj in pomoči pri ukrepanju. Da bi bila varnost na delovnem mestu učinkovita, se morajo zaposleni zavedati potencialnih nevarnosti, da se jim lahko izognejo.
Dobro počutje v pisarni je lahko zelo odvisno tudi od zadostnega in ustreznega gibanja t.i. aktivnih odmorov. Minimalno vsako uro moramo prekiniti sedeče delo in se sprehoditi. Strokovnjaki priporočajo delo ob nastavljivi mizi, ki omogoča tudi delo stoje. Tukaj pa so še enostavne raztezne vaje. Saj poznate super občutek, ko se pretegnete kot je prikazano na fotografiji, ne? Tako tudi vzravnate držo in povečate dotok kisika v vaše telo. Kako smo že pomagali zaposlenim na terenu si lahko ogledate TUKAJ.
Ergonomska priporočila, ki omogočajo ergonomsko ovrednotenje dela v podjetju ali doma:
– Delajmo v nevtralnem telesnem položaju (vzravnan vrat, naravna lega zapestja).
– Delajmo na ustrezni višini delovne površine – mizo prilagodimo sebi in ne obratno.
– Menjajmo delovne položaje: delo stoje-sede ob nastavljivi/dvižni mizi.
– Omogočimo dovolj prostora na delovnem mestu.
– Omogočimo gibanje in raztezanje mišič – aktivni odmor.
– Ohranjajmo udobno delovno okolje – razsvetljava, hrup, temperatura, prezračenost.
– Zmanjšajmo stres – tudi z dobrimi medosebnimi odnosi.
Upoštevanje ergonomije in njenih načel pri zasnovi delovnega mesta ter organizaciji dela pozitivno vpliva na zaposlenega, ga razbremeni prekomernih obremenitev. Posledično pa tudi dvigne njegovo produktivnost. Vodstvu pa prihrani enormne izdatke za bolniška izplačila. Hkrat pa vpliva na uspešnost podjetja, saj je podjetje toliko uspešno kot so zadovoljni njegovi zaposleni.
VIRI:
https://www.summertown.ae/workplace-safety-tips-world-day-safety-health-work/
