Iz prve roke: Delo od doma in delo na daljavo – Katarina Nahtigal

Zaradi karpalnega kanala za tri tedne na bolniško

Z bolečinami v zapestju se je Katarina soočila že v prejšnjem podjetju. Težavo so reševali z uporabo grafične tablice. “Tisto je res dobro rešilo problem, ker sem jo uporabljala kot svinčnik”, a ko je leta 2017 zamenjala delodajalca, se je situacija ponovno poslabšala. Zaradi spremenjenega načina dela, ji uporaba grafične tablice ni več ustrezala. Vrhunec bolečine je Katarina doživela, ko je morala za tri tedne odložiti delo – bolečina v zapestju se je pojavila na obeh rokah. Da bi rešila težave, je po priporočilu osebnega zdravnika obiskala UKC Ljubljana. Tam so kljub bolečinam, ki so Katarini onemogočali delo, ugotovili, da ni z njenim zapestjem nič hudo narobe – po izvidih karpalni sindrom ni bil viden.
In ta dogodek je rezultiral v nakupu kompleta ergonomske tipkovnice in miške Microsoft Sculpt Ergonomic. Po nabavi opreme so bolečine izginile. Dejansko pa še danes ne ve ali ima sindrom karpalnega kanala ali ne.

Poleg dela od doma, tudi miza v Poligonu

Katarina je imela nekaj časa najeto delovno mizo v prostoru za skupno delo (Coworking) Poligon. Pravi, da je bilo zanimivo, ko je prvi dan prišla na svoje novo delovno mesto, kjer je imela zakupljeno mizo – opazila je, da imajo ergonomijo za svoje delovne površine večinoma vsi rešeno na zelo podobne načine – zložljivo stojalo za prenosnik, pri katerem je bil v njenem primeru eden ključnih kriterijev prenosljivost. Druga rešitev pa sta še dodatna ergonomska miška in tipkovnica: “opazila sem, da imamo vsi podobno opremo, ker prej ali slej prideš do spoznanja, da je to nujno potrebno za kvalitetno delo.”

Meni osebno se zdi to zelo vzpodbudno, ker to pomeni, da se mlajša generacija sodobnih pisarniških nomadov zaveda pomembnosti ustrezne ergonomske opreme in se na delo s prenosniki tudi ustrezno pripravi.
Je pa izpostavila, da je opazila ponavljajoč problem coworking prostorov – neustrezen pisarniški stol. Zato si je v ta namen sama priskrbela ustrezno sedišče.

Za ustrezno ergonomsko opremo je poskrbela sama

Večino stvari je Katarina poiskala in priskrbela sama – tega na nivoju podjetja nimajo naslovljeno oziroma sistematizirano. Seveda je to dober primer, da moramo sami poskrbeti za svoje zdravje, saj se kot prvo sami najbolj poznamo in tudi sami najboljše vemo, kaj nam maksimalno ustreza. Vsak zaposleni si torej oblikuje svoje delovno okolje. Katarina sicer pravi, da ima zelo razumevajočega šefa, ki ji nudi podporo in svetuje, ko pride do težav. In ko je kupovala opremo, ji je svetoval glede na lastne izkušnje, kar ji je takrat do neke mere olajšalo izbiro. A po drugi strani, ima glede tega, kako bo opremljena njena domača pisarna, popolno svobodo in avtonomijo.

Pravi, da so bili v veliko pomoč pri izbiri opreme predvsem mnenja uporabnikov, oziroma uporabniška izkušnja, ter ocene produktov. Na ta način se je odločila za nakup ergonomske miške in tipkovnice, ter stojala za prenosnik, brez katerih njena domača pisarna preprosto ne more funkcionirat.

Yoga in fitnes

Katarina je poudarila, da je fizična aktivnost bistvenega pomena. Sama je razvila jutranjo rutino z jogo in pa obisk fitnesa trikrat na teden. Saj je za preprečevanje težav v zapestju, bistvena ravno krepitev mišic. In strinjam se, da sama ergonomska oprema in odlična domača pisarna, pač ne more biti dovolj. Po drugi strani pa enako velja, da z eno uro vadbe, ne moremo kompenzirati 10 ur sedenja, kolikor pravi Katarina, da dnevno preživi za računalnikom.

Dodatnega zaslona ne uporablja

Katarina dodatnega salona ne uporablja. In tudi v prejšnjem podjetju, kjer ga je dobila kot del opreme njene delovne mize, ga ni uporabljala.
Sam sem pristaš, oziroma zagovornik uporabe dodatnega zaslona, saj verjamem, da tudi to pripomore k ergonomiji delovnega prostora. Gre namreč za to, da s tem, ko imamo dodaten zaslon, manj preklapljamo med različnimi aplikacijami in ne iščemo, saj imamo hkrati odprtih več različnih oken. Je pa vse skupaj, kar že ves čas zagovarjamo, stvar individualnih preferenc, kar potrjuje tudi Katarinin primer.

Dvižna miza v jedilnici? To pač ne gre.

Razmišljala je tudi od dvižni mizi, a zaradi same razporeditve delovnega kotička ta ni najboljša rešitev – Katarina namreč za delovno površino, kot velika večina, uporablja jedilno mizo. Pravi pa, da bi si v primeru ločenega prostora, ki bi bil namenjen samo delu, seveda z veseljem priskrbela tudi mizo za delo stoje.

In razlog, zakaj se Katarina ni odločila za nastavljivo pisarniško mizo, je razlog, zaradi katerega se večina ne odloča za nabavo tega kosa opreme. Domača pisarna je le redko poseben oziroma ločen prostor. Za primere, kjer je to omogočeno, pa je lahko nastavljiva miza za delo stoje super nadgradnja domačega delovnega kotička.

“Jaz preprosto ne morem delat brez stojala”

Katarina mi je med pogovorom zaupala, da odkar si je priskrbela stojalo za prenosnik, je to njena nujna oprema za delo. Brez tipkovnice mogoče še gre, a brez stojala nikoli. Pravi, da je je na potovanje v Ameriko s seboj vzela celoten nabor ergonomske opreme. In tudi, ko je bila nazadnje na krajšem potovanju v Londonu in je službene obveznosti opravljala iz britanske prestolnice, je za ta namen s seboj vzela prej omenjeno stojalo in miško (ter seveda prenosnik).

Pravi, da se s stojalom izogne krčem v vratu, z dodatno ergonomsko računalniško miško bolečinam zaradi sindroma karpalnega kanala. Katarinina kariera do sedaj, se je odvijala v tehnoloških podjetjih in pravi, da je ravno zaradi tega malenkost bolj dojemljiva za razne dodatke, saj je bila v glavnem obkrožena z moško skupino sodelavcev.

Razlika med Slovenijo in Ameriko

V veliko ameriških podjetij je praksa, da ob sprejemu novega zaposlenega, ta prejme dokumentacijo z vsemi navodili in priporočili ter pravili za varno, udobno in produktivno delo (onboarding process). Ker je podjetje, v katerem dela Katarina, manjše, tega protokola niso imeli, saj se teh procesov poslužujejo predvsem večja ameriška podjetja.

V Sloveniji je potrebnega več razumevanja za ta sodoben način dela – kaj sploh je delo do doma in kako poteka. Ljudje bi se morali s tem seznaniti in razumeti, kaj prinese tak način dela. Velik problem, da bi delo od doma dejansko zaživelo, je tudi to, da se še vedno preveč gleda na to, da zaposleni opravi 8 ur dela. Premalo smo usmerjeni k rezultatom in nas premalo zanima koliko pa je dejansko zaposleni naredil, ne glede na čas, ki ga preživi za računalnikom oziroma na delovnem mestu.

“Definitivno mora Slovenija še odkrit kaj je delo od doma”, je na podlagi izkušnje in odzivov iz video predavanja z naslovom “Kako si učinkovito organizirati delo od doma”, povzela Katarina. V tehnološkem smislu je Slovenija že danes pripravljena na delo od doma, a potreben bo miselni preskok – tako pri zaposlenih kakor pri delodajalcih. Večina podjetji in zaposlenih pa probleme vidi ravno iz tehnološkega vidika, kar pa, kot že rečeno, zares ni prava težava. Zanimivo je tudi Katarinino opažanje, da je bistvena razlika med podjetji, ki večinoma poslujejo na slovenskem trgu in tistimi, ki so globalno usmerjena – sklepa, da lahko pri slednjih prej pričakujemo premike v smeri dela od doma.

Kot primer korporativne nezrelosti je omenila tudi slabo organizirane in slabo vodene sestanke – te opaža predvsem v slovenskih podjetjih. Kot pravi Katarina: “sestanek zaradi sestanka in ne zaradi efekta” in doda, da je verjetno glavni vzrok tega pomanjkanje spoštovanja časa. Pravi da je pri delu na daljavo bistveno manj neproduktivnih sestankov in tudi sami telefonski klici so izredno efektivni.

Idealna domača pisarna

Definitivno bi imela dvižno pisarniško mizo. A glavna razlika in ključen dejavnik, da bi lahko rekla, da ima idealno domačo pisarno, pa je ločen prostor za pisarno.

Tudi sam menim, da je pomembno predvsem iz psihološkega vidika, saj se lahko v tem primeru tudi fizično umaknemo iz prostora in tako se tudi psihično lažje “odklopimo”. Če imamo vse v istem prostoru, se lahko dogaja, da nas oprema nenehno spominja na delo. Če je prostor ločen, se lažje sprostimo in pozabimo na profesionalne obveznosti.