Kaj imata skupnega URI Soča in Zdrava pisarna?
In kako je sploh prišlo do prvega stika z URI SOČA?
“Vi delate z zdravimi, mi pa z malo manj zdravimi, ki jih vračamo med zdrave.”
To bi lahko bil tudi stavek, izrečen s strani ekipe Zdrave pisarne, saj je naše poslanstvo, da po prenovi “nezdrave” pisarne z našo pomočjo le-ta postane zdrava.
Pač pa je to stavek, izrečen s strani delovnega terapevta iz Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta – Soča. V naših prostorih v Črnomlju smo tako imeli izredno čast gostiti kar 34 delovnih terapevtov, za kar gre zahvala dr. Lei Šuc, MSc OT, dipl. del. ter., iz URI Soča, ki nas je kontaktirala in izrazila željo, da se bolje spoznamo na posebnem srečanju v sklopu njihove strokovne ekskurzije. Zelo pa jih je zanimal tudi prikaz samega zdravega delovnega mesta.
In to je tudi naša osrednja skupna točka – izboljševati počutje ljudi. Prvič smo se z delovnimi terapevti srečali, ko smo lansirali produkt za zdravo sedenje otrok Active Chair Kids. Takrat so se nad našim inovativnim produktom navdušile tudi številne delovne terapevtke in specialne pedagoginje. Že takrat smo lahko opazili, kako izjemne osebe so to in s kako širokim pogledom na zdravstvene izzive.
Potem smo Active Chair Kids in pisarniški stol za aktivno sedenje Active Chair Pro predstavili na sejmu Medical 2018 – Mednarodni sejem sodobnega zdravstva v Gornji Radgoni. Tam pa smo se srečali s Tjašo Lahovič, dipl. inž. ort. in prot., iz Lekarne URI Soča – edine specializirane lekarne za medicinske pripomočke v Sloveniji. Povabila nas je, da bi bili del njihove ponudbe in tako se je naš prvi stik z URI Soča sploh začel.
Kmalu smo spoznali še ostalo strokovno ekipo Lekarne Soča in bili res navdušeni. Ne samo nad njihovo strokovnostjo, temveč predvsem nad “odprtostjo” do novega. Namreč, velikokrat smo na terenu naleteli na zelo ozka prepričanja, zato je bil njihov odziv tudi za nas dodatna motivacija, da smo na pravi poti.
Projekt Active Chair pa smo že kmalu nadgradili z inovativnim konceptom Zdrava pisarna. Zakaj inovativnim? Ker gledamo na pisarniškega delavca celostno. Pri nas tako lahko dobite od projektiranja zdravega okolja, do strokovnega svetovanja in specializirane ergonomske opreme. Saj je logično, ne? Nič ne pomaga najboljši stol, če je:
– miza prenizko/previsoko,
– zaslon postavljen prenizko,
– v uporabi dlani neprilagojena računalniška miška,
– ni primerna osvetljenost ali je zaslon postavljen celo pred okno,
– slabo prezračen delovni prostor,
– s hrupom onesnažen prostor
– vladajo nevzdržni medosebni odnosi.
No, za slednje ne poskrbimo mi, lahko pa priporočamo izjemne strokovnjake, s katerimi sodelujemo.
V tem času smo opremili že veliko pisarn in rešili številne izzive, vezane na počutje zaposlenih. Res nas veseli, da imamo tako lep odziv in da lahko opravljamo svoje poslanstvo skupaj z našima fizioterapevtkama Marino Uplaznik, dipl.fiziot., in Ivo Weingerl, dipl. fiziot., dipl. san. inž., mag. diet..
Del strokovne ekskurzije 34 delovnih terapevtov iz URI Soča je bil tudi obisk na sedežu Zdrave pisarne v Črnomlju. Predstavili smo jim naš koncept in prisluhnili njihovim izzivom.
Delovna terapija v ergonomiji zdrave pisarne
Delovna terapija je zahtevna stroka in priznamo, da smo bili pred srečanjem nekoliko na trnih, saj resnično globoko spoštujemo njihovo poslanstvo. Delo na URI SOČA zahteva poleg izjemnega strokovnega znanja še kaj drugega. Potrebuje sočutnega človeka, ki poskuša razumeti bolečino pacienta, mu pomagati tudi pri pozitivnih mislih in ga spodbujati v času rehabilitacije. Verjetno si niti ne predstavljamo, kakšen izziv mora biti delo na URI Soča. Zato en velik poklon vsem, ki skrbite za tiste, kjer ostali več ne zmorejo pomagati.
Na strani Zbornice delovnih terapevtov lahko najdemo veliko informacij o vlogi delovnih terapevtov. Priznajo, da imajo tudi sami izzive pri razlaganju “Kdo sploh je delovni terapevt?” – ste se tudi vi to kdaj vprašali?
Delovna terapija je zdravstvena stroka, ki promovira zdravje in dobro počutje preko interakcij posameznika v dejavnosti. Izziv se pojavi, ko vidimo kako široko polje delovanja opravlja delovni terapevt. Delovna terapija je tako osredotočena na posameznika, kateremu želi omogočiti vključevanje v vsakodnevne aktivnosti in tako izboljšujejo njegovo zdravstveno stanje na področju telesnih funkcij, struktur in zgradb ter dejavnosti.
V Sloveniji je večina delovnih terapevtov zaposlena v inštitucijah kot so bolnišnice, klinike, inštituti – zelo malo pa je tistih, ki delujejo v preventivi, recimo v zdravstvenih domovih ali v lokalni skupnosti, v domačem okolju, v vrtcih ali šolah kljub temu, da širina poklicnega delovanja delovnemu terapevtu omogoča, da delo lahko opraviči kjerkoli. In glede na vtis, ki so ga pustili ob našem srečanju, se popolnoma strinjamo, da bi njihovo znanje še kako prav prišlo tudi pri preventivnem osveščanju.
Porast pacientov s sindromom karpalnega kanala
Sindrom karpalnega kanala oziroma sindrom zapestnega prehoda, je obolenje, ki je posledica utesnitve medianega živca v zapestnem prehodu in se kaže z mravljinci v roki. Zelo značilne so tudi bolečine v zapestju, ki jih v večini primerov povzroči tudi delo za računalnikom.
Ste vedeli, da se delovni terapevti na URI Soča ukvarjajo tudi s pacienti po operaciji karpalnega kanala? Zato ni nič čudnega, da je ogromno zanimanja požela inovativna ergonomska računalniška miška Contour RollerMouse, saj s svojo edinstvenostjo in veliko uporabnostjo rešuje težave vse bolj pogostih vnetij karpalnega kanala, s katerimi se srečujejo tudi v URI Soča. Kot edini specializirani distributerji znamke Contour v Sloveniji omogočimo tudi testiranje te opreme.
Opazite na ustrezno opremljenem delovnem mestu: inovativno računalniško miško Contour Rollermouse? Slednja lahko odpravi posledice sindroma karpalnega kanala. Ostalo specializirano ergonomsko opremo lahko najdete v naši spletni trgovini Zdrava pisarna.
Že med predstavitvijo našega koncepta in izkušenj, ki jih imamo na terenu, so terapevti imeli številne pripombe/mnenja/vprašanja. Vedno smo zelo veseli aktivnih sogovornikov, ki naše izkušnje dopolnjujejo s svojimi. Tudi sami priznavajo, da je velik problem, da se sedi na starih in nefunkcionalnih stolih in da je večina pisarn danes še vedno zastarelih.
To, da veliko delajo s pacienti, ki imajo poškodovano hrbtenico, je že jasno, bolj nas je zanimalo, če opažajo tudi porast ostalih “pisarniških poškodb”: recimo sindrom karpalnega kanala – bolečine v zapestju in v prstih. Žal so naša predvidevanja tudi potrdili. Ko smo eno izmed delovnih terapevtk vprašali, koliko se je v zadnjih letih zvišalo število obolenj zapestja, je bil komentar: “Ogromno, žal je tega res ogromno.”
Potrdili so tudi, da je vse več pisarniških delavcev, ki opozarjajo na svojo bolečino, a ne vedo zakaj jih določen del sploh boli. Šele delovni terapevti jih spomnijo, da bi lahko bil potencialen vzrok neprimerna pisarniška oprema. In v večini primerov to tudi je problem. Po drugi strani pa je vmes ena izmed terapevtk izpostavila dejstvo, da nekaterim lahko daš vso ergonomsko opremo, pa je še vedno ne bodo uporabljali.
Oboji se strinjamo, da je ravno zato bistveno zavedanje in osveščanje o pomenu preventive. Pomembno je, da se delavci zavedajo, da obstajajo primerni ergonomski pripomočki, ki lahko preprečijo potencialne nevarnosti, ki jih prinaša delo v pisarni. Mogoče se bi kdo zdaj nasmihal “kaj se pa lahko pisarniškemu delavcu sploh zgodi?”, a vendar številke ne lažejo.
Ste vedeli, da je kar 62 % okvar zdravja, povezanih z delom, nastalih zaradi stalnih in ponavljajočih se obremenitev, med njimi pa jih je okrog 7,5 % povezanih s tipkanjem, delom z miško in podobnimi aktivnostmi? (Zavod za varstvo pri delu, Sindrom karpalnega kanala, 2011).
Z delovnimi terapevti smo se dogovorili, da ostanemo v stiku. Ni bilo težko prepoznati dejstva, da smo skupaj z delovnimi terapevti URI Soča na isti cesti, ki pelje do boljšega počutja zaposlenih na delovnih mestih. Zato je izjemnega pomena, da nas delovni terapevti dopolnjujejo s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami, mi pa nudimo podporo inštitutu in njihovim pacientom z bogatim izborom specializirane ergonomske opreme.
Hvaležni smo za to strokovno srečanje, izmenjavo izkušenj z delovnimi terapevti in se veselimo nadaljnjega sodelovanja.
Veseli smo bili izrednega zanimanja in zavedanja o pomenu zdravega delovnega mesta. S sodelovanjem lahko hitreje dosežemo vse, ki bi potrebovali našo pomoč. V Sloveniji je stanje na področju ergonomskih pripomočkov še na zelo nizkem zavedanju, zato lahko tovrstna sodelovanja hitreje dosežejo napredek.
